Zdravstveni pregled z izdajo spričevala z oceno delazmožnosti specialista medicine dela, prometa in športa.

Merjenje telesne višine in teže z določitvijo indeksa telesne mase (ITM).

Elektrokardiogram (EKG) je diagnostični postopek za zaznavanje aktivnosti srca, ki jo prikažejo z elektrodami na telesu, kar omogoča oceno srčnega ritma in morebitnih srčnih nepravilnosti.

Spirometrija je test, s katerim merimo količino, pretok in hitrost izdihanega zraka. Je zelo pogosta začetna diagnostična preiskava za odkrivanje pljučnih bolezni, predvsem tistih z zožitvami dihalnih poti (kronična obstruktivna pljučna bolezen) in astma.

Potek:

1. Vdih zraka skozi usta
2. Namestitev tulca v usta tako, da ustnice tesno objamejo tulec
3. Hiter in močan izdih na vso moč, izdih naj traja vsaj 6 sekund

Meritev se ponovi vsaj dvakrat, za pridobitev natančnega rezultata.

Bodite tešč oz. vsaj osem ur pred pregledom ne jejte in ne pijte sladkanih pijač.

Pri pregledu vida z aparatom preiskujemo ostrino vida na različne oddaljenosti (N, 0.67m, 0.40m), forijo (škiljenje), globinski vid, barvni in nočni vid.

Za preiskavo potrebujete očala oz. leče v primeru, da jih uporabljate.

Merjenje gleženjskega indeksa je pomembno za diagnosticiranje in spremljanje periferne arterijske bolezni, ishemije in drugih bolezni krvnega obtoka v spodnjih okončinah.

Je neinvazivna preiskava sluha v zvočno izolirani komori, s katero določimo slušni prag v različnih frekvencah govornega območja. Slušni prag se določi po kostni in zračni poti.

Potek:

1. Namestitev slušalk, preiskovanec v roko prime gumb za odziv na zvok
2. Ušesi se testirata ločeno, ob vsakem slišanem zvoku preiskovanec pritisne na gumb

Test nam omogoči izdelavo grafa, ki prikazuje podrobnosti o vrsti in stopnji izgube sluha.

Je diagnostična preiskava, s katero ugotavljamo delovanje ravnotežnega organa v notranjem ušesu in ravnotežnega živca. Uporablja se za ugotavljanje sposobnosti dela na višini.

Pogoj za uspešno preiskavo sta normalen bobnič in čisto zunanje uho oz. sluhovod.

Potek:

1. Preiskava poteka leže na hrbtu
2. Preverimo, da preiskovanec nima prisotnega spontanega nistagmusa (nehoteno gibanje očesnega zrkla)
3. Izpiranje sluhovoda in vzdražitev ravnotežnega organa z vodo temperature 30°C in 44°C
4. Meritev se izvaja 4x, med posameznimi dražljaji je potrebno počakati na normaliziranje stanja

Preiskava je neinvazivna, lahko pa je rahlo neprijetna. Pri preiskovancih se lahko pojavi vrtoglavica in slabost.

Obremenitveno testiranje je diagnostični postopek, ki se uporablja za oceno kardiovaskularnega sistema in telesne zmogljivosti pacienta med fizičnim naporom. Ta test se običajno izvaja na tekalni stezi ali sobnem kolesu pod nadzorom zdravnika. Cilj obremenitvenega testiranja je oceniti srčni odziv na fizični napor, ugotoviti morebitne srčne težave, določiti stopnjo telesne zmogljivosti in prilagoditi ali optimizirati program telesne vadbe.

Postopek obremenitvenega testiranja:

1. Pacientu se izmeri začetni krvni tlak, srčni utrip in elektrokardiogram (EKG) v mirovanju.
2. Pacient izvaja stopnjevan fizični napor (kolesarjenje) na specialnem kolesu. Intenzivnost obremenitve se postopoma povečuje.

Merjenje parametrov: Med obremenitvijo se neprekinjeno meri srčni utrip, krvni tlak in EKG.

Ocena zmogljivosti: Testiranje se nadaljuje, dokler pacient doseže svojo maksimalno zmogljivost ali dokler se pojavijo znaki ali simptomi srčne obremenitve, kot so bolečina v prsih, zadihanost ali nenormalen srčni utrip.

Ovrednotenje rezultatov: Po končanem testu se analizirajo pridobljeni podatki, da se oceni srčna zmogljivost, ishemični odziv srca, srčni ritem in druge pomembne parametre.

Obremenitveno testiranje je pomembno za diagnozo koronarne arterijske bolezni, srčnih aritmij, srčne insuficience in drugih srčnih bolezni ter za določitev stopnje telesne zmogljivosti.

Ultrazvok je neinvazivna diagnostična metoda, ki uporablja visokofrekvenčne zvočne valove za pridobitev slik notranjih struktur telesa, kot so organi, krvne žile in mehka tkiva, kar omogoča oceno njihove strukture in funkcije ter odkrivanje morebitnih patoloških sprememb ali bolezni.

Psihološki pregled v medicini dela, prometa in športa je diagnostični postopek, ki ocenjuje psihološko stanje posameznika glede na specifične zahteve delovnega, prometnega ali športnega okolja.

Cilj pregleda je ugotoviti morebitne psihološke obremenitve, stres in druge duševne dejavnike, ki lahko vplivajo na varnost, uspešnost in dobrobit posameznika v teh specifičnih okoljih.

Rentgenski posnetek (RTG) je diagnostična metoda, ki uporablja rentgenske žarke za pridobitev slik notranjih struktur telesa, kar omogoča oceno kosti, sklepov, organov in drugih tkiv ter odkrivanje morebitnih patoloških sprememb ali poškodb.

24-urna meritev krvnega tlaka je diagnostični postopek, ki omogoča neprekinjeno spremljanje krvnega tlaka pacienta v 24 urah. Ta metoda zagotavlja bolj natančne in zanesljive informacije o krvnem tlaku v primerjavi s standardnimi merjenji krvnega tlaka v ambulanti, saj odraža dnevne ritme krvnega tlaka in morebitne nočne spremembe.

Postopek 24-urne merjenja krvnega tlaka:

Namestitev naprave: Pacientu se pritrdi avtomatski merilnik krvnega tlaka, običajno v pasu ali na zapestje, ki avtomatsko meri krvni tlak v določenih intervalih (običajno vsakih 15-30 minut čez dan in vsakih 30-60 minut ponoči).

1. Dnevno beleženje: Med merjenjem pacient beleži svoje dnevne aktivnosti, spanje, prehranjevanje in morebitne simptome, kot so glavobol, omotica ali palpitacije.
2. Nočno merjenje: Naprava nadaljuje z merjenjem krvnega tlaka tudi med spanjem, da se oceni nočni padec krvnega tlaka, ki je pomemben kazalnik za kardiovaskularno tveganje.

Odstranitev naprave: Po 24 urah se naprava odstrani in zbrani podatki se analizirajo.

Ovrednotenje rezultatov: Rezultati 24-urnega merjenja krvnega tlaka se analizirajo, da se določi povprečni dnevni in nočni krvni tlak, variabilnost krvnega tlaka in oceni morebitno hipertenzijo ali druge kardiovaskularne težave.

24-urno merjenje krvnega tlaka je pomembno za zgodnje odkrivanje hipertenzije, oceno učinkovitosti zdravljenja hipertenzije, identifikacijo “belega plašča” hipertenzije in oceno kardiovaskularnega tveganja.

Biološki monitoring je postopek, ki se uporablja za oceno izpostavljenosti posameznika kemičnim snovem ali drugim škodljivim dejavnikom na delovnem mestu ali v okolju. Ta metoda vključuje analizo bioloških vzorcev, kot so kri, urin, izdihan zrak ali tkivni vzorci, da se določi prisotnost in koncentracija specifičnih kemikalij ali njihovih presnovkov v telesu.

Postopek biološkega monitoringa:

1. Izbira analitov: Na podlagi vrste izpostavljenosti se določijo specifični analiti, ki se bodo merili v bioloških vzorcih.
2. Vzorčenje: Odvzem bioloških vzorcev, kot so kri, urin ali izdihan zrak, se izvede pred in po izpostavljenosti ali v rednih časovnih intervalih.
3. Laboratorijska analiza: Vzorci se pošljejo v laboratorij, kjer se z analitičnimi metodami določi koncentracija izbranih kemikalij ali presnovkov.
4. Ovrednotenje rezultatov: Rezultati se primerjajo z referenčnimi vrednostmi ali mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, da se oceni stopnja izpostavljenosti in morebitno tveganje za zdravje.
5. Interpretacija rezultatov: Na podlagi rezultatov se oceni tveganje za zdravje in sprejmejo ukrepi za nadzor izpostavljenosti ali zaščito delavcev.

Biološki monitoring je pomemben del programa za nadzor izpostavljenosti na delovnem mestu in omogoča zgodnje odkrivanje prekomerne izpostavljenosti kemikalijam ter oceno učinkovitosti ukrepov za nadzor izpostavljenosti.